Slovenec, eden najbolj dominantnih kolesarjev svoje generacije, je zgradil kariero, ki jo zaznamujejo zmage in neomajna ambicioznost. Vendar pa se za rumenimi majicami in etapnimi zmagami skriva realnost fizične izčrpanosti, duševnih obremenitev in nenehnih zahtev vrhunskega športa. V razmišljanjih po velikih dirkah je Pogačar razkril, kako blizu je bil odločitvi, da v najtežjih trenutkih odneha.
### Prelomna točka v gorah
Med dirko po Franciji leta 2025, ki jo je na koncu osvojil že četrtič, je Pogačar opisal preizkušnjo, ki je od njega zahtevala več kot katera koli prejšnja izvedba. Dirka je bila najhitrejša v zgodovini, polna pasti in zahtevnih zaključkov. Drugi teden mu je ustrezal, a zadnji teden je prinesel krizo.
Po etapi s ciljem na vzponu Mont Ventoux so se pojavile težave s kolenom. V naslednji etapi do La Plagneja je ledeno mraz prisilil njegovo telo v način preživetja. Zadrževal je vodo, počutil se je popolnoma izčrpanega in se spraševal, ali sploh lahko nadaljuje.
“Dvomil sem, ali bom nadaljeval. Telo je bilo v šoku … Imel sem vsega dovolj,” je kasneje dejal. “Res se nisem počutil najbolje.” Kljub vsemu je uspešno opravil preostale alpske etape in si zagotovil skupno zmago, a izkušnja je pustila jasne posledice. Poudaril je, da po tritedenski dirki (t. i. Grand Touru) noben kolesar ni zares spočit.
### Pogled matere na posledice naporov
Pogačarjeva mati Marjeta je kasneje spregovorila o očitni izčrpanosti, ki jo je tisto sezono opazila pri sinu. Po njenih besedah ni šlo za popolno izgorelost, temveč za globoko utrujenost zaradi tekmovalnih obremenitev in vsega, kar jih spremlja – medijev, množic ter obveznosti pred dirkami in po njih.
“Zdaj razumem, če želi končati kariero,” je pripomnila. Opisala je, kako so bili nenehna pozornost, ljudje, ki so nanj lepili nalepke, kričali in se ga dotikali, včasih preveliko breme. Pritisk je segal daleč onkraj samega kolesarjenja.
Tudi sam Pogačar se zaveda tveganja izgorelosti v kolesarstvu. Kolesarji trenirajo z izjemno vnemo, intenzivno tekmujejo, si privoščijo le kratek počitek in ta cikel ponavljajo iz leta v leto. Pogačar je dejal, da do izgorelosti prihaja v vseh športih in da bi se to lahko zgodilo tudi njemu. Govoril je tudi o tem, da že odšteva leta do konca kariere, čeprav še vedno nastopa na najvišji ravni, ter da ima pred morebitnim umikom v mislih dolgoročne cilje, kot so olimpijske igre leta 2028.
### Širša slika ohranjanja položaja v vrhu
Doseči vrh je bil en izziv. Ohraniti ta položaj pa je težje. Zahteve medijev, obveznosti do sponzorjev, pozornost javnosti in fizični napor se kopičijo. Pogačar je občasno prilagajal vidike svojega življenja in treninga, da bi obvladal intenzivnost, hkrati pa še naprej dosegal rezultate, ki ga uvrščajo med največje kolesarje vseh časov.
Ta priznanja ne napovedujejo takojšnjega slovesa. Pogačar je večkrat poudaril ponos na svoje dosežke, uživanje v procesu, kadar je to mogoče, in pripravljenost na nove izzive po ustreznem počitku. Njegova pogodba z ekipo UAE Team Emirates-XRG velja še dolgo v prihodnost.
Pritisk je resničen. Trenutki dvoma so resnični. In odločitev, da kljub njim nadaljuje s tekmovanjem, je zaznamovala velik del njegove kariere. Za kolesarja, ki je v svetovnem vrhu tako zelo utrdil svoj značaj, sposobnost odkritega govorjenja o teh težavah ponuja redek vpogled v človeško plat vrhunskosti, ki jo je treba ohranjati v profesionalnem kolesarstvu.
