Urška Žigart nikoli ni bila oseba, ki bi molčala. Sredi septembra 2026 je slovenska kolesarka ekipe AG Insurance-Soudal na Instagramu objavila oster in široko deljen odgovor, ki je neposredno naslovil problematiko plačnih razlik v profesionalnem kolesarstvu.
Razprava se je razvila pod objavo ekipe, ki je potrdila, da je Žigartova utrpela že drugi zlom čeljusti v sezoni – tokrat na dirki Faun Tour Femmes. Poškodba bo predvidoma končala njeno sezono 2026 in ji preprečila nastop na svetovnem prvenstvu v Montrealu.
Eden od sledilcev je komentiral v smislu: »Pogi služi milijone; svaka čast tebi, da si pripravljena dirkati za drobiž in tvegati poškodbe. Pazi na svoje zdravje, draga Urška.«
Odgovor Žigartove je bil takojšen in brez dlake na jeziku:
»Točno tako. Pogi služi svoje milijone, jaz pa svoj ‘drobiž’.
A če se pari, kot sva midva, razidejo, smo ženske vedno ‘zlobne prasice, ki hočejo le denar in zanj niso nič naredile’.
Torej … ti skrbi zase in za svojo ženo, jaz pa bom skrbela zase. Lepo nedeljo.«
Izjava, o kateri so poročali evropski mediji (z manjšimi razlikami v prevodu besede za drobiž, kot so »peanuts«, »clopinettes«, »migajas«, »cacahuetes«, »briciole«), je razkrila tako finančni prepad kot seksistična dvojna merila, ki jih kolesarka ni želela sprejeti.
Žigartova se je postopoma uveljavila kot zanesljiva tekmovalka na etapnih dirkah. Po letih pri ekipi Liv AlUla Jayco se je pridružila moštvu AG Insurance-Soudal in zrasla v pravo vodjo ekipe za največje dirke. V sezoni 2026 je dosegla dobre rezultate, vključno s šestim mestom na dirki Vuelta Femenina in osmim na dirki Giro Women, preden sta ponovna zloma čeljusti predčasno končala njeno sezono.
Njen partner, Tadej Pogačar, ostaja eden najbolje plačanih kolesarjev v tem športu. Največji moški zvezdniki podpisujejo večmilijonske pogodbe; … celo številni moški pomočniki v ekipah svetovne serije (WorldTour) zaslužijo precej več kot večina poklicnih kolesark.
Besede Žigartove so padle v kontekst postopnega napredka, ki ga spremlja vztrajna neenakost. Raziskava združenja The Cyclists’ Alliance med kolesarkami za leto 2025 je pokazala izboljšano pogodbeno varnost za kolesarke na najvišji ravni (več kot 75 % kolesark v ekipah WorldTour in Pro ima zdaj sklenjene večletne pogodbe), več kot polovica anketiranih kolesark pa lahko živi zgolj od dirkanja. Vendar pa 84 % kolesark v ekipah kontinentalne ravni še vedno zasluži manj kot 20.000 evrov na leto, mnoge pa potrebujejo še drugo zaposlitev.
Minimalne plače v ženski svetovni seriji ostajajo daleč pod povprečjem plač v moški svetovni seriji (kjer se slednje po zadnjih podatkih gibljejo blizu 500.000 evrov). Enako velja za denarne nagrade: skupni nagradni sklad za dirko Tour de France Femmes predstavlja le delček sklada za moški Tour. Celo najvišje ženske plače – pri peščici zvezdnic naj bi se gibale okoli milijona evrov – so precej nižje od tistih, ki jih prejema absolutna elita v moški konkurenci.
Razlike so posledica neenakosti v medijski pokritosti, prihodkih od sponzorstev in skupnih proračunih ekip. Ženske ekipe razpolagajo z veliko manjšimi sredstvi, komercialni razkorak pa še naprej kroji višino zaslužkov, ki jih lahko kolesarke realno pričakujejo.
Odgovor Žigartove je presegel zgolj številke o plačah. Z izpostavljanjem stereotipa, da so ženske v odmevnih zvezah – takoj ko se te končajo – označene za lovilke denarja, je opozorila na kulturna dvojna merila, ki še vedno zaznamujejo življenja športnic. Njeno sporočilo je bilo jasno: dirka zaradi lastne kariere, sprejema tveganja, ki jih ta prinaša, in ne želi, da se njene odločitve presojajo skozi prizmo partnerjevega bančnega računa.
V športu, kjer se ženska konkurenca šele počasi profesionalizira, je iskren odgovor Žigartove na Instagramu znova v središče pozornosti postavil vprašanje plačne neenakosti – ne kot abstraktno statistiko, temveč kot osebno izkušnjo kolesarke, ki noče molčati.
