V odkritih intervjujih v zadnjih letih je slovenska profesionalna kolesarka odgrnila zaveso o življenju ob boku enega največjih kolesarjev svoje generacije. Kar se pokaže, ni pravljica o brezhibni dominaciji, temveč portret dveh vrhunskih športnikov, ki skupaj krmarita med ogromnim pritiskom, javno pozornostjo, osebno izgubo in vsakodnevnim naporom profesionalnega športa.
### Mit o lažjih poteh
Mnogi predpostavljajo, da biti zaročena s Tadejem Pogačarjem odpira vrata in olajša pot. Žigartova je večkrat poudarila, da je resnica nasprotna. »Veliko ljudi misli, da so mi stvari zaradi Tadeja pogosto lažje, a v resnici je pogosto ravno obratno,« je pojasnila. »Pričakovanja so višja in sem še bolj pod drobnogledom.«
Opisala je, da se je zaradi odnosa počutila bolj »pod budnim očesom«. »Veliko ljudi je mislilo, da mi je lažje, a bi rekla, da je bilo celo težje, ker morda nihče ne bi skrbel zame, če bi bila le še ena voznica,« je dejala Žigartova. Zgodnja leta njene kariere so bila zaznamovana s tem dodatnim pritiskom, ko je poskušala vzpostaviti lastno identiteto v pelotonu, medtem ko je bila povezana z največjo zvezdo kolesarstva.
Ta pozornost jo je oblikovala. Ker je intenzivno opazovanje preživela še preden so prišli njeni največji rezultati, pravi, da jo danes manj skrbi, kaj si misli javnost. Izkušnja jo je utrdila – in ji dala globlji vpogled v zahteve, s katerimi se sooča njen partner na samem vrhu športa.
Žigartova je jasna: doseči vrh ne pomeni, da postane pot lažja. »Vsi mislijo, da ko enkrat prideš na vrh, postane lažje, a to ni res,« je dejala. »Pride več zahtev, več stvari, ki so s tem povezane.«
S svojega edinstvenega zornega kota vidi celotno sliko Pogačarjevega življenja. Igrivi, napadalni kolesar, ki ga vidi javnost, je tudi človek, ki se spopada s sovraštvom, medijskimi zahtevami in nenehnim pričakovanjem odličnosti. Govorila je o tem, kako se spopada s sporočili kritikov s prizemljenim odnosom, ki pomaga tudi njej. Včasih je tudi sam podvomil vase – na primer po hudem padcu pri visoki hitrosti – kar je razkrilo človeško ranljivost za superzvezdniško zunanjostjo.
Opisuje ga kot zrelega za svoja leta že ob prvem srečanju (on je bil star 18 let, ona dve leti starejša), a hkrati kot povsem navadnega fanta, ki pozabi plačati račun za elektriko ali potrebuje opomnik za gospodinjska opravila. Doma je preprosto Tadej: sam si pere oblačila, kuha in živi preprosto v Monaku kljub slavi in uspehu. Slava in denar, vztraja, ga nista spremenila.
### Vzajemna podpora v najtežjih trenutkih
Čustveno jedro njune zgodbe leži v vzajemni podpori v najnižjih trenutkih. Eden najbolj stresnih dni se je zgodil med Tour de Franceom 2023. Medtem ko je Pogačar izgubil precej časa proti Jonasu Vingegaardu, je Žigartova doživela hud padec na Giru d’Italia Donne in ostala s pretresom možganov. Ko sta se po etapi pogovarjala, se je popolnoma osredotočil na njeno počutje in ne na svojo dirko. Celó razmišljal je, da bi prišel domov, da bi skrbel zanjo. Ona je zavrnila: »Ne, to je Tour. Tako trdo si delal … ne prideš domov.«
Ta izmenjava zajame globino njunega partnerstva. Ona je tista, ki ga vidi kot »preprosto Tadeja«, ne kot kolesarja. »Ko pridejo zmage, je okoli tebe veliko ljudi. A potrebujete nekoga v slabih trenutkih,« je dejala. On pa jo je javno označil za bistveno: brez nje bi bile zmage težje dosegljive.
Osebna tragedija ju je prav tako povezala. Smrt Žigartove mame Darje zaradi raka leta 2022 je pustila globok pečat. Pogačar ji je stal ob strani in kasneje posvetil zmage – vključno z Liège-Bastogne-Liège – njenemu spominu, pri čemer se je boril s solzami, ko je govoril, da je vozil z mislijo nanjo. Žigartova je delila tudi lastne globoko čustvene trenutke na dirkah, denimo ko je videla očeta s zastavo na istem odseku ceste, kjer jo je mama nazadnje spremljala.
Žigartova je bila odprta tudi glede lastnih preteklih težav, vključno s prejšnjimi izkušnjami z motnjami hranjenja in samodvomom, ki jo je nekoč vodil do vprašanja, ali sploh sodi na profesionalni nivo. Pogačar je verjel v njen potencial, tudi ko je sama dvomila. »Bil je prvi, ki je videl moje trdo delo in verjel v to, kar zmorem,« je dejala.
Drug drugega dopolnjujeta: ona je načrtovalka in perfekcionistka, ki lahko preveč razmišlja; on je spontan in redko pod stresom. Skupaj se ohranjata prizemljena, varujeta veselje do samega kolesarjenja in krmarita med žrtvami dveh vrhunskih karier. Majhni vsakodnevni kompromisi – skupni treningi, usklajevanje dirkalnih koledarjev, deljenje mentalnega bremena – seštejejo v partnerstvo, zgrajeno na pristnem vzajemnem prispevku in ne na enostranski žrtvi.
Čustvena resnica, ki jo razkriva Žigartova, je preprosta, a močna. Za mavričnimi majicami, etapnimi zmagami in zmagami na Grand Touroh se skriva človeška zgodba o pritisku, ki se nikoli povsem ne umiri, o javni sodbi, ki je lahko neizprosna, in o dveh ljudeh, ki natančno razumeta, skozi kaj gre drugi. V dobrih in težkih trenutkih izbereta drug drugega. Ta skupna odpornost – bolj kot kateri koli rezultat – opredeljuje intenzivno pot Tadeja Pogačarja, kakršno vidi ženska, ki ga pozna najbolje.