Pogačar svojega uspeha ne usmerja zgolj v razkošje ali osebno udobje; poročajo, da je namenil milijon evrov za ustanovitev brezplačnega centra za usposabljanje, katerega namen je pomagati ogroženim mladim pri pridobivanju praktičnih poklicnih znanj in iskanju zaposlitve. Pobuda mladim v težkih življenjskih razmerah ponuja konkretno pot naprej – veščine, urejenost in pravo priložnost.
Pri tem se ni ustavil. Po istih navedbah je doniral še milijon evrov organizaciji, ki podpira starejše, ki živijo sami in se soočajo s posebej težkimi življenjskimi okoliščinami. Donacija je namenjena lajšanju osamljenosti in zagotavljanju konkretne pomoči nekaterim izmed najbolj ranljivih članov družbe.
Te poteze so med navijači naletele na močan odziv. V času, ko vrhunske športnike pogosto opredeljujejo pogodbe, sponzorstva in slavja na zmagovalnih odrih, izstopa tiha, a obsežna narava omenjenih donacij. Za mavrično majico in nizom zmag mnogi vidijo mladega človeka, ki razume, da uspeh prinaša odgovornost, da pomagamo drugim.
Pogačar že dolgo izkazuje svojo zavezanost vračanju družbi prek svoje fundacije in mladinskega programa Pogi Team. Njegova fundacija se osredotoča na podporo mladim, ki so zboleli za rakom – zagotavlja štipendije, medicinsko opremo in praktično pomoč – ter na odzivanje ob naravnih nesrečah v Sloveniji. Pobuda za mlade kolesarje je stotinam otrok omogočila dostop do strokovnega vodenja, opreme in spodbudnega okolja. Njegov zastopnik je že prej poudaril, da Pogačar vsako leto nameni znatna osebna sredstva za dobrodelne namene in razvoj prihodnje generacije.
Omenjene donacije v višini milijona evrov bi predstavljale pomembno širitev tega duha: prehod s podpore, vezane izključno na šport, k širšim družbenim potrebam – poklicnemu usposabljanju ranljivih mladih ter družbi in praktični pomoči osamljenim starejšim. Ne glede na to, ali bodo natančni zneski in projekti potrjeni v vseh podrobnostih, takšno ravnanje odraža vrednote, ki jih Pogačar in njegova družina že dolgo izkazujeta.
Navijači so se odzvali čustveno. Mnogi pravijo, da jih gane dejstvo, da kolesar, ki kraljuje na najtežjih dirkah v koledarju, vlaga v ljudi, ki nikoli ne bodo stali na zmagovalnem odru. V športu, ki zahteva skoraj nadčloveško fizično in mentalno moč, ta dejanja tihe človečnosti šampiona še bolj približajo ljudem. Pogačar nikoli ni bil človek, ki bi se rad bahavo izpostavljal. Raje pusti, da govorijo njegovi športni dosežki, zasebno življenje pa skrbno varuje. Zdi se, da ta zadržanost zaznamuje tudi njegovo dobrodelnost. Omenjene donacije niso bile objavljene z velikim pompom; v javnost so prišle kot zgodbe o premišljeni in znatni pomoči, ponujeni brez želje po medijski pozornosti.
Na koncu v spominu ne ostane le podoba kolesarja, ki na novo piše rekorde, temveč podoba človeka, ki uspeha ne meri zgolj z zmagami. Naj gre za štipendije za mlade, ki so premagali raka, pomoč lokalnim skupnostim po neurjih ali omenjene večje naložbe v usposabljanje mladih in skrb za starejše – Pogačar vedno znova dokazuje, da pravi šampionski duh sega daleč onkraj ciljne črte.
Njegovi športni nastopi vzbujajo občudovanje. Njegova velikodušnost pa navdihuje nekaj tišjega in za mnoge še trajnejšega: prepričanje, da lahko moči na kolesu enakovredno sledi tudi moč značaja zunaj njega.
