V dneh po hudem padcu na dirki po Španiji (Vuelta) je Tadej Pogačar z nenavadno neposrednostjo spregovoril o fizičnih in psihičnih posledicah, ki so sledile. Sezona slovenskega zvezdnika, ki je večji del leta 2026 prevladoval s peto zmago na Dirki po Franciji in številnimi zmagami na kolesarskih spomenikih, se je nenadoma končala v 8. etapi te španske tritedenske dirke. Zlom ključnice, zlom sedmega vratnega vretenca (C7), pretres možganov in odrgnine so ga prisilili k odstopu, medtem ko je bil v vodstvu dirke.
V izjavah za slovenske medije v času evropskega prvenstva v začetku oktobra je Pogačar brez olepševanja opisal dogajanje takoj po nesreči. »Prva dva tedna sta bila precej brutalna. Ni bilo veliko dobrih dni,« je dejal. Stanje se je izboljšalo šele v tretjem tednu, ko se je lahko začel gibati, uporabljati trenažer in hoditi na fizioterapijo. Zdaj spet kolesari na prostem, a ostaja realističen: po tednu dni treninga na cesti ve, da je njegova forma »res slaba« oziroma »precej slaba«. Ta iskrenost se je pokazala tudi pri vprašanju nastopa na domačem evropskem prvenstvu. Še dva tedna prej si je želel nastopiti, a ko je občutil svojo trenutno pripravljenost, je želja izginila.
Te besede razkrivajo plat Pogačarjeve osebnosti, ki jo nenehen niz zmag lahko zakrije. V njegovih besedah pridejo do izraza pričakovanja, povezana z vlogo vodilnega kolesarja svoje generacije, neusmiljen tekmovalni koledar, pozornost, ki spremlja vsak njegov nastop, in nenadna ustavitev zaradi poškodbe. Že prej je govoril o nevarnosti izgorelosti in osebni plati slave, ki prinaša tudi slabosti. Padec na Vuelti je pritisk in meje mogočega le še bolj osvetlil.
Pogačar je v prisilnem premoru našel tudi nekaj pozitivnih plati. Po dolgem času je dirke spremljal po televiziji in se šalil, da je postal »strokovnjak iz naslanjača«. Že se ozira proti letu 2027 in načrtuje, da bo s strukturiranim treningom začel približno mesec dni prej kot običajno. Daljši počitek, kot poudarja, pomeni zgodnejši začetek naslednjega pripravljalnega obdobja.
Lesk mavričnih in rumenih majic ter etapnih zmag je resničen. Kruta resničnost je tudi ta, da niti najmočnejši kolesarji v glavnini ne morejo vedno vsega obvladati. Pogačarjeve nedavne izjave ne pomenijo dramatičnega javnega zloma, temveč kažejo na prvaka, ki priznava težave, na novo ocenjuje položaj in se pripravlja na vrnitev. Ta iskrenost je morda ena najpomembnejših izjav, ki jih je podal v tej sezoni.
