V zahtevnem svetu profesionalnega kolesarstva le redki pari sijejo tako močno in vztrajno kot Tadej Pogačar in Urška Žigart. Ta slovenski par – on, petkratni zmagovalec dirke po Franciji in eden največjih kolesarjev svoje generacije, ona, odločna kolesarka ekipe AG Insurance-Soudal, ki blesti na vzponih – je ustvaril nekaj redkega: odnos, zgrajen na skupnih poteh, medsebojnem spoštovanju in neomajni podpori, tako v trenutkih zmagoslavja kot v težkih preizkušnjah.
Spoznala sta se okoli leta 2017, ko sta bila še mlada kolesarja na slovenski sceni, in sta od takrat nerazdružljiva. Zaroka septembra 2021 je bila pomemben mejnik, a poroka zaradi natrpanih urnikov vrhunskih tekmovanj še vedno čaka na pravi trenutek. Oba sta odkrito spregovorila o tem, da si želita ustvariti družino, ko jima bodo tekmovalni koledarji to dopuščali. Do takrat živita kot partnerja, ki se razumeta na način, kakršen je mogoč le med dvema človekoma, ki govorita isti, zahtevni jezik kolesarstva.
To medsebojno razumevanje je bilo že večkrat na preizkušnji. Samo v letu 2026 sta se oba soočila s hudimi poškodbami. Pogačar je v hudem padcu na dirki po Španiji (Vuelta a España) utrpel več zlomov vretenc. Žigartova si je dvakrat zlomila čeljust, zaradi česar je morala predčasno končati sezono. V težkih obdobjih okrevanja – med obiski v bolnišnici, trenutki duševne stiske in počasnim vračanjem k treningom – sta bila drug drugemu v oporo. Pogačar poudarja, da sta mu bila prisotnost in borbeni duh Urške Žigart v veliko motivacijo. Bila je tista trdna opora doma, medtem ko je on predeloval fizične in čustvene posledice svojega padca. V Sloveniji in Monaku sta trenirala drug ob drugem ter našla veselje tudi v trenutkih, ko je eden še zbiral moči, drugi pa narekoval tempo.
Njuni javni trenutki odražajo resnico njunega zasebnega življenja. Žigartova je bila pogosto ob ciljni črti, ko si je Pogačar privozil novo rumeno majico ali mavrično opravo. Tudi on je z iskrenim zanimanjem spremljal njene dirke – včasih je celo med lastnimi nastopi poizvedoval, kako ji gre na trasi. Veselita se uspehov drug drugega, ne da bi pri tem zasenčila ambicije partnerja. Žigartova si je utrla lastno pot – z naslovi državne prvakinje, odličnimi nastopi na velikih dirkah in podaljšanjem pogodbe do leta 2029 –, pri tem pa se je morala soočiti z neizogibno oznako »Pogačarjeva partnerka«. To je sprejela z eleganco in iskrenostjo, pri čemer se je osredotočala predvsem na lasten napredek.
Citat, s katerim se začenja to besedilo, dobro povzema bistvo njune povezanosti: hvaležnost za prisotnost, za skupno premagovanje ovir in za to, da drug drugega znova in znova izbirata. Najsi gre za sproščene vožnje po jesenskem slovenskem gričevju ali za nastope pod žarometi največjih dirk – vedno sta si v oporo. V športu, ki od posameznika zahteva skoraj vse, njun odnos ostaja vir svetlobe in stabilnosti.
Ne opredeljuje ju nobena posamezna novica ali objava. Njuna zgodba se piše na dolgi rok – skozi skupne priprave, bolnišnične hodnike, objeme na zmagovalnem odru in vsakdanje dni, preživete na kolesu, drug ob drugem. Medtem ko nadaljujeta to poglavje – še vedno zaročena, še vedno aktivna v športu in še vedno zavezana skupni poti – navijači v njunem odnosu prepoznavajo nekaj trajnejšega od katere koli posamične zmage: partnerstvo, ki je prestalo že marsikaj in ne kaže znakov, da bi upočasnilo svoj tempo.
Na številne vzpone, ki ju še čakajo, in na preprosto, a mogočno dejstvo, da se z njimi ni treba soočati sam.
