Zlati kolesarski par se je znova znašel v središču pozornosti – a tokrat ne zaradi zmage ali slave. Po porazu Urške Zigart proti Élise Chabbey na ženski dirki Tour de Romandie se je dan, ki bi moral biti za slovensko kolesarko dan vztrajnosti in učenja, hitro spremenil v plaz strupenih kritik, nekateri oboževalci pa so se zatekli k osebnim žalitvam in celo grožnjam.
Sovražni komentarji, ki so se po dirki razširili po družbenih omrežjih, so Zigartovo pustili pretreseno. Po besedah njenih bližnjih po branju jeze ni mogla zadržati solz kljub izjemnemu trudu na cesti. Za Zigartovo, ki vztrajno razvija svojo kariero, medtem ko v zakulisju podpira Pogačarjevo, je bil to srce parajoč opomin na to, kako neusmiljena je lahko pozornost.
Toda Tadej Pogačar, dvakratni zmagovalec Toura de France in eden največjih kolesarjev svoje generacije, ni nameraval molčati. V šokantnem, a čustvenem odgovoru se je Pogačar odločno obrnil na kritike s petimi brutalnimi besedami, ki so takoj postale viralne:
»MOJA JE.«
Slovenska prvakinja je šla še dlje in izjavila: *»Ne bojim se tistih, ki so ji grozili in jo žalili. Moja zaročenka je moja skrajna meja! Zasluži si spoštovanje, ne sovraštva. Vsak, ki jo bo napadel, se bo moral najprej soočiti z mano.«*
Pogačarjeva izjava je šokirala kolesarski svet. Navijači, ki so bili sprva razočarani nad negativnostjo, so se zbrali okoli para in pohvalili Pogačarjev pogum, da se je zavzel za Zigarta, ter poudarili vez, zaradi katere sta postala eden najbolj občudovanih parov v mednarodnem kolesarstvu.
V Zigartovo obrambo so stopile tudi pomembne osebnosti v športu, obsodile val spletnega nadlegovanja in navijače spomnile, da si profesionalni športniki – ne glede na njihove rezultate – zaslužijo dostojanstvo in spodbudo, ne pa zlorabe.
Zigartova je, čeprav je bila še vedno vidno pretresena, menda v besedah svojega zaročenca našla moč. Bližnji prijatelji so razkrili, da jo je Pogačarjeva neomajna podpora globoko ganila, in jo opisali kot močan opomnik, da je njena pot veliko več kot le en sam poraz.
Kar se tiče Pogačarja, je njegovo sporočilo služilo kot opozorilo in izjava ljubezni – pokazalo je, da je poleg motorja njegova najpomembnejša vloga biti zaščitnik in partner ženske, ki mu je stala ob strani skozi njegov bliskoviti vzpon.
Kar se je za Zigarta začelo kot boleč dan, se je zdaj spremenilo v trenutek enotnosti za par, saj oboževalci z vsega sveta pošiljajo sporočila solidarnosti. Zgodba ne govori le o izgubljeni dirki, temveč o odpornosti, zvestobi in moči skupnega boja proti krutosti.
Eno je gotovo: ko Pogačar reče: »Moja zaročenka je moja skrajna meja,« jasno pove, da bosta ljubezen in zvestoba vedno pred trofejami in naslovi.
