Felix Gall je spregovoril o enem najtežjih psiholoških izzivov svoje profesionalne kolesarske kariere: o poskusih, da bi svoj napredek meril ob boku Tadeja Pogačarja.

Avstrijski hribolazec, ki se trenutno na Vuelti a España bori za še eno uvrstitev na stopničke tritedenske dirke, je Pogačarja opisal kot »najboljšega kolesarja v zgodovini«, obenem pa priznal, da je primerjanje lastnega razvoja s slovenskim zvezdnikom nekoč njegovo pot v profesionalnem kolesarstvu precej otežilo.

Gall in Pogačar sta se skozi mladinske kategorije prebijala približno v istem obdobju, skupaj z drugim bodočim zvezdnikom, Marcom Hirschijem. Toda medtem ko se je Pogačar po prehodu med profesionalce zelo hitro uveljavil med svetovno elito, je Gallov vzpon trajal precej dlje.

Ta razlika v razvoju je za Avstrijca postala vir frustracij.

»Fantje, s katerimi sem dirkal kot mladinec, Pogačar in Hirschi, so zmagovali v WorldTouru, jaz pa nisem napredoval tako, kot sem si želel,« je pojasnil Gall. »To me je zelo obremenjevalo.«

Za mladega kolesarja, ki je že leta 2015 osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka, so bila pričakovanja razumljivo visoka. Gall je pokazal izjemen potencial, vendar se je prehod v profesionalni svet izkazal za precej bolj zapletenega, kot so mnogi pričakovali.

Medtem je Pogačar na novo pisal pravila o tem, kaj lahko doseže mlad profesionalni kolesar.

Slovenec se je iz obetavnega talenta hitro preobrazil v zmagovalca tritedenskih dirk in nato v enega najbolj dominantnih kolesarjev sodobnega časa. Njegova izjemna pot je zato neizogibno postala merilo za kolesarje iste generacije.

Za Galla pa je nenehno gledanje proti Pogačarju ustvarjalo nezdravo primerjavo.

»Primerjanje z njim mi je oteževalo tudi razumevanje, zakaj ne napredujem tako hitro,« je priznal Gall.

Šele po več težkih sezonah je Avstrijec začel razumeti, da njegove kariere ni mogoče meriti po časovnici nekoga drugega.

»Vsak ima svojo hitrost in svojo zgodbo,« je dejal ter pojasnil, da je bila ena najpomembnejših sprememb v njegovi karieri ta, da se je naučil primerjati s kolesarjem, kakršen je bil dan prej ali leto prej, namesto s svojimi tekmeci.

Ta sprememba miselnosti je očitno spremenila Gallovo kariero.

Preboj je doživel leta 2023, ko je osvojil etapo na Dirki po Švici, nato pa navdušil še na kraljevski etapi Toura de France v Courchevelu.

Od takrat se je razvil v resnega kandidata za visoke uvrstitve na tritedenskih dirkah.

Njegov napredek se je nadaljeval tudi v letu 2026. Na Vuelto je prišel po drugem mestu v skupni razvrstitvi Gira d’Italia in zmagi na Vuelti a Burgos. Na špansko tritedensko dirko je vstopil kot eden glavnih izzivalcev Pogačarja.

Ironično pa je Pogačarjev nepričakovani odstop z Vuelte po padcu v osmi etapi Gallu zdaj odprl resnično priložnost za boj za skupno zmago.

Toda Avstrijčev pogled se je spremenil.

Namesto da bi bil obseden s tem, kar je dosegel Pogačar, se Gall vse bolj osredotoča na razumevanje tega, kar lahko doseže sam.

Takšen odnos je postal še posebej pomemben na letošnji Vuelti.

Gall ostaja v tesnem boju za uvrstitev na stopničke, med njegovimi glavnimi tekmeci pa sta Enric Mas in Primož Roglič. Po Pogačarjevem odstopu je dirka postala precej bolj odprta, Gall pa je dobil eno najboljših priložnosti doslej, da se bori za zmago na tritedenski dirki.

Kljub temu ostaja realističen glede svojih prednosti in slabosti.

Njegovo najmočnejše orožje je plezanje in Gall meni, da ga lahko na vzponih le malo kolesarjev dohaja. Kronometer pa ostaja področje, na katerem pričakuje, da bo proti nekaterim tekmecem izgubil čas.

Zato bodo zaključne gorske etape še posebej pomembne.

Gall ve, da mora priložnosti v gorah izkoristiti, ko se pojavijo. Če tekmec pokaže šibkost, je Avstrijec pripravljen napasti.

Toda v njegovem pristopu je danes opaziti zrelost, ki je morda prej v njegovi karieri še ni bilo.

Ne poskuša več postati Pogačar.

Poskuša postati najboljša različica Felixa Galla.

Ta razlika bi lahko predstavljala enega najpomembnejših premikov v njegovi karieri.

Ironično je, da se tudi Pogačar sam večkrat izogiba razpravam o tem, ali je najboljši kolesar v zgodovini. Čeprav njegovi dosežki še naprej rastejo, se Slovenec praviloma raje osredotoča na dirkanje kot na zgodovinske primerjave.

Gall pa nima pomislekov pri priznavanju izjemne ravni, ki jo je Pogačar dosegel.

Nekoga označiti za »najboljšega kolesarja v zgodovini« je izjemen kompliment, še posebej, ko prihaja od kolesarja, ki je s Pogačarjem dirkal že v mladinskih kategorijah.

Toda Gallove besede razkrivajo tudi nekaj globljega.

Prisotnost izjemnega športnika lahko druge navdihuje, lahko pa tudi izkrivlja njihov pogled na lasten napredek.

Gall je leta opazoval kolesarje svoje generacije, kako osvajajo velike dirke, medtem ko se je sam še vedno poskušal uveljaviti v profesionalnem kolesarstvu.

Sčasoma je spoznal, da razvoj ne poteka po enotnem urniku.

Nekateri kolesarji eksplodirajo na sceni pri 20 letih.

Drugi potrebujejo več let, da razumejo svoje telo, svoje prednosti in zahteve profesionalnega dirkanja.

Gall spada v drugo kategorijo.

In v tem ni nič sramotnega.

Njegova kariera je zdaj dokaz, da lahko potrpežljivost sčasoma prinese lastne nagrade.

Pri 28 letih je Gall postal kandidat za stopničke na tritedenskih dirkah in eden najboljših hribolazcev v glavnini. Njegova pot je morda trajala dlje kot Pogačarjeva, vendar ga je pripeljala do točke, ko se lahko kosa z nekaterimi najboljšimi kolesarji na svetu.

Prav zato njegove najnovejše besede govorijo o veliko več kot le o Pogačarju.

Govorijo o perspektivi.

Gall je leta gledal izjemne dosežke drugega kolesarja in se spraševal, zakaj njegov lastni napredek ni videti enak.

Zdaj razume, da je edina zares pomembna primerjava tista s samim seboj.

Vprašanje ni več, ali lahko Felix Gall postane novi Tadej Pogačar.

Vprašanje je, ali lahko Felix Gall še naprej postaja boljša različica samega sebe.

In ko se Avstrijec bori za nove stopničke na tritedenski dirki, bi se lahko ta sprememba miselnosti izkazala za pomembnejšo od kakršne koli primerjave z največjim kolesarjem svoje generacije.

Pogačar morda ostaja merilo.

Toda Gall mu končno ne dovoli več, da bi določal njegovo vrednost.