Tadej Pogačar je morda zaradi hudega padca na Vuelti a España videl, kako se je njegova izjemna sezona 2026 nenadoma končala, vendar slovenski športni zvezdnik še naprej prejema številna sporočila podpore iz domovine.

Med najnovejšimi, ki so mu izrazili podporo, je tudi slovenska športna ikona Janja Garnbret, dvakratna olimpijska prvakinja v športnem plezanju, ki je Pogačarju namenila iskreno sporočilo podpore, ko začenja dolgo pot okrevanja po poškodbi.

Garnbretova je o Pogačarju spregovorila po še eni zmagi pred domačim občinstvom v Kopru in izkoristila priložnost, da izrazi podporo rojaku, čigar sezono je huda nesreča močno zaznamovala.

Njeno sporočilo ima poseben pomen, saj oba športnika zasedata izjemen položaj v slovenskem športu.

Garnbretova se je uveljavila kot ena največjih plezalk v zgodovini, medtem ko je Pogačar postal eden najvidnejših prvakov v svetu kolesarstva. Njuni uspehi so pomagali spremeniti podobo Slovenije na mednarodnem športnem prizorišču.

Zdaj, ko Pogačar okreva daleč od tekmovanj, so besede Garnbretove ponudile nekaj, kar je pomembnejše od športne analize: zagotovilo in podporo.

Pogačar je padel v osmi etapi Vuelte, ko je nosil rdečo majico vodilnega. Nesreča ga je prisilila k odstopu, pri tem pa je utrpel več poškodb, med drugim zlom leve ključnice, stabilen zlom vratnega vretenca ter pretres možganov. Kasneje je bil v Barceloni uspešno operiran, nato pa se je vrnil domov, kjer nadaljuje okrevanje.

Za kolesarja, ki je na Vuelto prišel z željo po še enem zgodovinskem dosežku, okoliščine skoraj ne bi mogle biti bolj frustrirajoče.

Pogačar je za seboj že imel eno najuspešnejših sezon svoje kariere. Petič je osvojil Tour de France, na Vuelto pa je prišel z ambicijo, da bi svoji zbirki velikih zmag dodal še špansko pentljo.

Namesto tega je en sam padec spremenil vse.

Negotova je postala tudi njegova neposredna prihodnost.

Svetovno prvenstvo v Montrealu je bilo eno glavnih preostalih ciljev njegovega koledarja, vendar je zaradi kombinacije poškodb hitra vrnitev postala vse manj verjetna. Slovenski reprezentančni zdravnik Krištof Knap je nato opozoril, da vrnitev na tekmovanja v enem mesecu »ni realna«.

Pogačar in UAE Team Emirates-XRG sta nazadnje potrdila, da se bo njegova sezona 2026 predčasno končala.

To pomeni, da aktualni svetovni prvak ne bo branil mavrične majice, prav tako pa bo brez njega potekalo tudi evropsko prvenstvo in dirka Il Lombardia.

Za navijače je bila novica razočaranje.

Za Pogačarja pa je predstavljala nov težak preizkus.

Toda sporočilo Garnbretove odraža širše prepričanje slovenskih športnikov in navijačev: ta padec ga ne opredeljuje.

Pogačarjevo kariero je vedno zaznamovala odpornost. Od njegovega zgodnjega preboja na Vuelti do zmag na Touru de France, naslovov svetovnega prvaka in uspehov na največjih enodnevnih klasikah je vedno znova dokazoval, da se zna odzvati na izzive.

Tokrat pa je izziv drugačen.

Ni gore, ki bi jo moral napasti.

Ni tekmeca, ki bi ga moral premagati.

Ni ciljne črte, ki bi ga čakala na koncu tritedenske dirke.

Njegov cilj je preprost: dovoliti telesu, da se pozdravi.

Za športnika, čigar instinkt je bil vedno tekmovati, je to lahko še posebej težko.

Toda sporočilo Garnbretove prihaja v pomembnem trenutku. Okrevanje ni poraz. Izpuščanje dirk ni neuspeh. Včasih je najmočnejša odločitev vrhunskega športnika prav ta, da stopi korak nazaj in telesu omogoči čas, ki ga potrebuje.

Pogačar je že izbral prav takšen pristop.

Po uspešni operaciji se je vrnil domov v Monako, kjer se lahko osredotoči na rehabilitacijo, stran od pritiska tekmovanj. Tudi njegova ekipa je jasno poudarila, da je njegovo zdravje na prvem mestu.

Ni potrebe po hitenju.

Pri komaj 27 letih je Pogačar že dosegel več, kot si večina profesionalnih kolesarjev lahko predstavlja v celotni karieri.

Njegova peta zmaga na Touru de France ga je postavila ob bok nekaterim najbolj cenjenim imenom v zgodovini kolesarstva, medtem ko so njegove zmage na svetovnih prvenstvih utrdile njegov položaj enega od dominantnih kolesarjev sodobnega časa.

Njegova sezona 2026 se je morda končala prej, kot je kdorkoli pričakoval.

Toda njegova kariera je še daleč od konca.

Prav zaradi tega je sporočilo Garnbretove tako močno.

To ni zgolj sporočilo enega športnika drugemu.

Je opomnik ene slovenske prvakinje drugemu slovenskemu prvaku, da so padci in neuspehi del športa – in da največje športnike pogosto opredeljuje prav način, kako se odzovejo na težke trenutke.

Pogačar bo zdaj moral od doma spremljati, kako se preostanek kolesarske sezone odvija brez njega.

Ne bo branil mavrične majice.

Letos ne bo poskušal dokončati zbirke zmag na vseh treh tritedenskih dirkah.

Ne bo dramatične vrnitve ob koncu sezone.

Namesto tega bodo potrebni potrpežljivost.

Rehabilitacija.

In priprava na prihodnost.

Ko se bo Pogačar nekoč vrnil v glavnino, bo s seboj nosil spomin na sezono, ki je obljubljala ogromno, preden je en sam trenutek na španski cesti spremenil vse.

Vendar se bo vrnil tudi z zavedanjem, da za njim stoji cela država.

In če je sporočilo Garnbretove kakršenkoli pokazatelj, slovenski navijači ne sprašujejo, ali se lahko njihov prvak vrne.

Verjamejo, da se bo.

»Vem, da se bo vrnil še močnejši.«

Za Pogačarja se je pot nazaj zdaj začela.

In ko bo nekoč znova vpet v pedala, bo ves kolesarski svet gledal.