
V trenutku, ki si ga bomo za vedno zapomnili v srcu Slovenije, je mesto Komenda, rojstni kraj kolesarske superzvezdnice Tadeja Pogačarja, priča čustvenemu in zgodovinskemu dogodku – odkritju velikanskega živega bronastega kipa v njegovo čast.
Kip, visok impresivnih 4,2 metra, ujame bistvo Pogačarjevega značaja – njegovo moč, odločnost in ponižnost. Kar pa ga resnično loči, je njegova edinstvena »živa« zasnova, opremljena s subtilnimi kinetičnimi mehanizmi, ki posnemajo Pogačarjevo značilno kolesarsko držo in celo ritmično gibanje pedaliranja. Spomenik je izdelal znani slovenski kipar Matej Tomazin, načrtovanje, oblikovanje in inženiring pa je trajalo skoraj 18 mesecev, da je oživel.
Odkritje je privabilo na tisoče ljudi z vse države – od predanih navijačev, ki so mahali s slovenskimi zastavami, do otrok v rumenih dresih. Mnogi so prinesli rože in majhne kolesarske spominke, da bi jih položili k vznožju kipa, na katerem je vgravirano besedilo:
»Za fanta, ki si je drznil sanjati – in svet naučil, da sanje lahko spremenijo življenja.«
Ko se je spustila ogromna zavesa in razkrila osupljivo skulpturo, so se po trgu razlegli vzkliki navdušenja. Zrak so napolnile solze, aplavz in vzkliki »Tadej! Tadej!«. Pogačar sam, ki je stal ob svojih starših in dolgoletni partnerici Urški Žigart, je bil vidno ganjen zaradi izbruha ljubezni.
Zadrževal je solze in z iskrenimi čustvi nagovoril množico:
»Ta kip ne pripada samo meni. Pripada vsakemu otroku, ki sanja, vsaki družini, ki se žrtvuje za te sanje, in vsakemu človeku, ki verjame, da lahko prijaznost in trdo delo spremenita življenja. Zelo sem ponosen, da sem iz Komende – to je dom, in dom je tam, kjer se začnejo vse sanje.«
Njegove besede so se globoko dotaknile občinstva, od katerih so mnogi spremljali njegovo pot od skromnega vaškega fanta iz Slovenije do dvakratnega prvaka na Tour de France in svetovne športne ikone.
Župan Komende, Alojz Kovšca, je kolesarja pohvalil ne le za njegove dosežke na kolesu, temveč tudi za njegovo predanost kolesarjenju, rekoč:
»Tadej Pogačar je Komendo in Slovenijo postavil na svetovni zemljevid. Njegov uspeh navdihuje generacije, a njegova prijaznost ga še bolj opredeljuje. Ta spomenik nas opominja, da veličina ni le v zmagovanju – gre za dajanje.«
Slovesnost je bila polna simboličnih gest – lokalni šolarji so izpustili na stotine belih balonov, vsak s sporočili upanja in hvaležnosti. Eno ganljivo sporočilo se je glasilo: »Hvala, Tadej, ker si dokazal, da pravi junaki nikoli ne pozabijo, od kod prihajajo.«
Poleg kipa je mesto napovedalo ustanovitev »Kolesarske akademije Pogačar«, mladinskega vadbenega centra, namenjenega vzgoji mladih slovenskih talentov, ki se delno financira z donacijami, ki so jih navdihnila Pogačarjeva lastna dobrodelna dejanja – vključno z njegovo nedavno zavezo k gradnji domov za brezdomce v Sloveniji.
Ko se je spuščala noč, je bronasti spomenik toplo žarel pod mestnimi lučmi, njegova realistična oblika pa je izžarevala ponos in navdih. Domačini so se zbirali okoli njega še dolgo po koncu slovesnosti, fotografirali in delili zgodbe o tem, kako jih je Pogačarjeva pot navdihnila, da so vztrajali pri življenjskih izzivih.
Kip ni le poklon športniku, temveč živi simbol upanja, poguma in človečnosti – dokaz, kako lahko mladenič iz majhnega mesta premakne svet s svojo močjo in dušo.
Tadej Pogačar – legenda, srce Slovenije in zdaj večni bronasti plamen navdiha. 🇸🇮💛








