Kolesarski par Tadej Pogačar in Urška Žigart sta v izjemnem dejanju sočutja in velikodušnosti znova dokazala, da njun vpliv sega daleč preko sveta profesionalnega športa. Par je osupnil svet z donacijo 3 milijonov dolarjev za ustanovitev “Hiše upanja”, zavetišča, namenjenega podpori otrokom z ulice.
Projekt, ki se je že začel graditi v njuni domovini Sloveniji, ni zasnovan le tako, da nudi varno zavetje, temveč tudi celostno podporo ranljivim otrokom. Objekt bo zagotavljal varno mesto za spanje, dnevne obroke, dostop do zdravstvene oskrbe in – kar je najpomembneje – izobraževanje in usposabljanje za življenjske veščine. Po besedah para je poslanstvo prekiniti krog revščine tako, da otroke opremimo z orodji za gradnjo svetlejše prihodnosti.
Pobuda je resnično edinstvena zaradi vključevanja športa in rekreacije v vsakdanje življenje otrok. »Hiša upanja« bo vključevala majhen športni kompleks** z nogometnimi igrišči, košarkarskimi igrišči in celo kolesarskimi stezami. Otroci bodo imeli priložnost trenirati, se igrati in raziskovati svoje strasti – vse popolnoma brezplačno.
Za Pogačarja, ki se je iz skromnih začetkov povzpel v enega najbolj slavnih kolesarjev na svetu, je ta projekt zelo oseben.
> »Imel sem srečo, da sta me v mladosti podpirala moja družina in skupnost. Mnogi otroci nimajo te varnostne mreže,« je Pogačar povedal med objavo. »S Hišo upanja želimo tem otrokom dati več kot le zavetje. Želimo jim dati dostojanstvo, priložnost za učenje, igro in sanje.«
Urška Žigart je z iskrenimi čustvi ponovila njegove besede in poudarila, da se je pobuda rodila iz neštetih pogovorov para o tem, kako bi s svojim uspehom neposredno vplivala na življenja**.
> »Želela sva narediti nekaj pomembnega, nekaj, kar traja. Vsak otrok si zasluži priložnost, da se počuti ljubljenega, varnega in polnega upanja. Hiša upanja je naš način, da to zagotovimo,« je dejala.
Vest o donaciji se je hitro razširila po družbenih omrežjih, navijači in športniki pa so par pohvalili za njuno nesebičnost. Sporočila so prihajala z vseh koncev sveta, mnogi pa so projekt označili za *»resnično zapuščino, ki presega kolesarjenje«.*
Uradniki, ki so blizu projektu, so razkrili, da bo prvih 100 otrok v zavetišču sprejetih prihodnje leto, načrtujejo pa tudi širitev dosega zavetišča v druge regije, če bo uspešno. Partnerstva z lokalnimi šolami, univerzami in športnimi klubi se že pogovarjajo, kar zagotavlja, da bo program postal dolgoročno trajnostno prizadevanje.
Pogačar, ki ga pogosto občudujejo zaradi njegove neusmiljene zagnanosti in odločnosti na kolesu, je zdaj dokazal, da njegovo srce bije prav tako močno tudi izven ceste. Upa, da bo ta pobuda navdihnila druge – športnike, zvezdnike in celo navadne državljane – da prepoznajo moč športa in skupnosti pri spreminjanju življenj.
> »Kolesarjenje me je naučilo discipline, upanja in odpornosti,« je dejal Pogačar. »Če bo samo en otrok odkril strast do športa in mu bo ta pomagal skozi življenje, bo vsak dolar, ki ga bomo porabili, vreden tega.«
»Hiša upanja« že velja za enega najbolj **vplivnih filantropskih projektov, kar jih je kdajkoli sprožil profesionalni kolesar**. Poleg naslovov, zmag in medalj ta gesta dokazuje, da so včasih največji triumfi tisti, ki se dotaknejo življenj daleč od stopničk.
